Takoimenovani podmorski koralni kalcij pridobivajo tako, da z industrijskimi stroji za čiščenje morskega dna izsesavajo morsko dno skupaj z odmrlimi koralami, peskom in rastlinami. Tako pridobljena korala vsebuje veliko svinca, zato jo segrevajo do temperature nad 10000C, zaradi česar spremeni strukturo in delno izgubi sposobnost absorbcije, ki je ena bistvenih prednosti koralnega kalcija pred običajnimi kalcijevimi dodatki. Poleg tega podmorsko pridobljen kalcij vsebuje primesi peska, ki pri bolj občutljivih uporabnikih povzroča prebavne motnje. Takšen način pridobivanja koralnega kalcija je tudi ekološko vprašljiv.
Nadmorski koralni kalcij pridobivajo iz fosiliziranih koral, ki so se pred mnogimi leti zaradi geoloških premikov dvignile nad morje, ki takrat še ni bilo onesnaženo. Tako pridobljen kalcij ni podvržen nobeni dodatni obdelavi, način pridobivanja pa je ekološko neoporečen. Fosilizirana korala vsebuje tudi neprimerno več kalcija (38%), kot podmorska (24%), kar pomeni, da je treba za enak učinek zaužiti mnogo manjšo količino kot pri korali, ki jo pridobivajo z morskega dna.
Pri nakupu koralnega kalcija je poleg izvora pomembno tudi, koliko vsebine je v enem pakiranju, saj je na videz nižja cena lahko zavajajoča, glede na to, koliko koralnega prahu dejansko dobimo. Nekateri proizvajalci dodajajo korali vitamin D za boljšo absorbcijo, vitamin C za imunski sistem in betain za boljšo prebavo, http://www.coralcalcium-watchdog.com/vs.htm

Podmorska v/s nadmorska korala