V prejšnjem stoletju je več kot 15.000 zdravnikov po Evropi pomagalo preko 10 milijonom ljudi z vodikovim peroksidom zdraviti bolezni, ki se primarno razvijajo v anaerobnih pogojih. Obstaja tudi preko 7000 objavljenih dokumentov o koristnosti vodikovega peroksida. Prvi zapisi o medicinski uporabi vodikovega peroksida segajo v leto 1783, ko je francoski zdravnik Caillens s kisikovimi inhalacijami zdravil tuberkulozo. V 19. stoletju so vodikov peroksid s pridom uporabljali v Indiji. Tega so dodajali vodi in s to vodo zdravli vse od prehladov do virusnih obolenj, tudi kolero in malarijo. Med prvo svetovno vojno so pljučnico zdravili z intravenoznim vodikovim peroksidom. V 20. letih prejšnjega stoletja jo je v Indiji uporabljal britanski zdravnik T.H. Oliver. V 40. letih pa je Richard Willhelm ustanovil koncern za širjenje informacij o zdravilnih učinkih vodikovega peroksida. Z vodikovim peroksidom je med drugim zdravil kožne bolezni, bakterijske okužbe možganov, otroško paralizo. V 50. letih je zdravnik Reginald Holman izvedel več eksperimentov, kjer je 0,45% koncentracijo dodajal vodi in to vodo so pile podgane s tumorji. Vsi tumorji so po nekaj tednih popolnoma izginili. In zdravniki v Nemčiji so začeli predpisovati ozonske terapije za tretiranje rakastih obolenj. Kasneje so se osredotočili na hiperbarične komore, v katerih so pacienti pod pritiskom vdihavali 100% kisik. Še danadanes se te komore uporabljajo za tretiranje različnih bolezni kot so Alzheimerjeva, Parkinsonova, diabetes, možganska kap, MS, ALS, poškodbe možganov, paralize, avtizem. Zdravniki v Nemčiji so vodikov peroksid celo uradno predpisovali. Metodo so zatem sprejeli tudi v Rusiji in Kubi. Danes je ta metoda še zmeraj v eksperimentalni fazi, navkljub dolgoletnim raziskavam in registriranimi uspehi zdravljenja. O njegovi uporabi se govori potihoma, v medicinske namene še zmeraj ni povsod sprejeta. Problem je samo v tem, da je metoda enostavna, preveč učinkovita in prepoceni za farmacevtsko industrijo.