Trifilon

Trifilon ~ družba za raziskave in razvoj d.o.o. ~ Rimska cesta 20, 1000 Ljubljana ~ Tel: (01) 2512-173 ~ Fax: (01) 4256-134

ZANIMIVO BRANJE

E-novosti

Želite sprejemati naše e-novosti?

NOVICE O KRONOVI BOLEZNI

Nedelja, 17. junij 2007 - 23:33

V zadnjem času se veliko govori o bakteriji MAP (mycobacterium avium paratubercolosis), s katero so okužene mnoge krave in vsi mlečni izdelki okuženih krav. S to bakterijo naj bi bilo okuženih že več kot tretjina vseh krav na zahodu. MAP uvrščajo med vrsto mikrobov imenovanih mikobakterije, ki povzročajo bolezni kot so tuberkuloza in gobavost.. Skratka, preden jo je pravilno identificiral dr. Johne, so mislili, da bolezen povzroča prebavna kravja tuberkuloza, od tod tudi ime 'paratubercolosis- kot tuberkuloza. MAP je dokaj neraziskana, živi v celicah gostitelja, nima poznanih toksinov in ne zgleda, da sama poškoduje celice. Poškodbe pridejo od reakcije gostitelja, nakar se bakterija burno odzove in telo sproži imunsko reakcijo, proti svojim lastnim celicam, v katerih se MAP skriva. Seveda je vse tiho okrog te bakterije, da ne bi posel z mesom in mlečnimi izdelki preveč trpel. Sem pa tja se kaj sliši, vendar predvsem v povezavi z boleznijo norih krav.
Bakterija dokazano povzroča kronična vnetja debelega črevesja in posledično bolezni kot so Kronova bolezen, IBS in kolitis (John Hermon-Taylor, St. George's Medical School, London). Raziskave govorijo, da večino primerov Kronove bolezni povzroča prav ta bakterija. Vsi pacienti, ki so jih tretirali z antibiotiki, dovzetnimi za to bakterijo, so se zelo hitro pozdravili – remisija bolezni (neaktivna). Leta 1998 (British Medical Journal, Feb, 1998) so prvič dokazano povezali bakterijo MAP z boleznijo debelega črevesja (več o tem na http://alan.kennedy.name/crohns/welcome.htm).

Zato se morajo vsi bolniki s Kronovo boleznijo izogibati mleku in mlečnim izdelkom, kajti nikoli se ne ve, ali so bile živali okužene z bakterijo MAP (živina pa običajno ni testirana na to bakterijo, šele ko žival resno zboli, jo testirajo, vendar običajno samo glede bolezni norih krav). MAP se lahko nahaja tudi v vodnih sistemih, kjer v bližini podtalnic umivajo hleve okuženih krav. In standardni načini tretiranja pitne vode te bakterije ne uničijo. MAP pri kravah povzroča bolezen imenovano ' Johne's desease – po naše lahko Janezova bolezen'. Obolele krave imajo običajno samo drisko in v blatu se izloči ogromno te bakterije. Če se bakterija nahaja v mleku, jo z običajno pasterizacijo ne moremo uničiti.(Bakterija je zelo trdoživa in preživi tudi 15sekundno pasterizacijo preko 90oC). Zato moramo mleko dobro prevreti, preden ga uporabimo.V določenih primerih, ob zmanjšanju telesne odpornosti, pri dolgotrajni bolezni, itd, se začne ta bakterija hitro razmnoževati v človeku in posledica so IBS, Kronova bolezen ali kolitis.


Probleme z identifikacijo bakterije znotraj gostitelja so prebrodili šele leta 1980 z DNK analizo obolelega tkiva. Skratka, težave, ki so jih do tedaj imeli z gojenjem te bakterije zunaj gostitelja – v laboratoriju so z vpeljavo DNK identitikacije izginile.
Dolgo časa niso uspeli najti pravega antibiotika, ki bi uspešno uničeval bakterijo MAP. Šele leta 1992 so razvili clarithromycin (kasneje tudi rifabutin), ki se je izkazal za zelo uspešnega v zatiranju te bakterije. Ta in podobni antibiotiki delujejo drugače (ne blokirajo sinteze v celičnem zidu, ampak blokirajo sintezo proteinov). MAP bakterija živi znotraj celice in samo nekateri antibiotiki lahko prodrejo znotraj celice (makrolidi). Leta 1997 so s kombinacijo obeh antibiotikov uspešno zavrli bolezen pri 97% tretiranih bolnikov (zdravljenje je trajalo eno leto, engl. RMAT, Rifabutin and Macrolide Antibiotic Therapy). Kasneje se je pri nekaterih bolnikih bolezen zopet pojavila, kar pa je mogoče posledica ponovne okužbe s to bakterijo, ali pa se je bakterija še skrila nekje v črevesju in se počasi začela nazaj razmnoževati. Zato nekateri priporočajo najmanj dveletno zdravljenje z RMATom.
Reference: naštevamo samo nekatere
Journal of Clinical Microbiology 1992;30(1):166-171
Journal of Clinical Microbiology, 1993, May 31(5)
J Hermon-Taylor, British Medical Journal, Feb 1998.315
N. Sung, Applied and Environmental Microbiology: 64(3), Mar 1998.
D. Mishina, Proceedings National Academy of Sciences USA :93: September, 1996
Scientific Committee on Animal Health and Animal Welfare. Possible links between Crohn's Disease and Paratuberculosis. SANCO/B3/R16/2000 European Commission Directorate-General Health & Consumer Protection Directorate B - Scientific Health Opinions Unit B3. Adopted 21 March 2000:23.
Kennedy, A. "Biopsy studies of Crohn's Disease." http://www.iol.ie/alank/CROHNS/biopsy.htm
Shafran, et al. "Identification of Mycobacterium avium ss. Paratuberculosis in Crohn's Disease." Gut 46(2000):A324.
Douglas A. "An Open Pilot Study of Antimicrobial Therapy in Patients with Unresponsive Crohn's Disease." Gut 46(2000):A11.
Borody, TJ, et al. "Treatment of Severe Crohn's Disease(CD) Using Rifabutin-Macrolide-Clofazamine Comnibation: Results at 30-37 months." Gut 46(2000):A1334.
Cann, PA and MG Bramble. "An Open Pilot Study of Antimicrobial Agents in the Management of Resistant Crohn's Disease." Gut 46(2000):A1335.

Oddaj komentar

Ime:
Komentar:

ON-LINE TRGOVINA
Izdelek tedna

Polnilec alkalnih baterij
Polnilec alkalnih baterij

Polnilec izrabljenih alkalnih baterij

Ekološki izdelek 21. stoletja


Polnilec izrabljenih alkalnih baterija zopet napolni alkalne in Ni-MH baterije, ki ste jih že hoteli zavreči.

Vsaka AAA in AA 1.5 V baterija se lahko ponovno napolni več kot 20 krat, ne glede na proizvajalca.

Testirali smo DURACELL alkalne baterije, ki se v povprečju lahko napolnijo do 100 krat. (pri reviji Monitor pravijo, da najmanj 6 x, vse ostalo pa je odvisno od baterij)

Prvih 20 krat lahko baterije napolnite do 90% začetne moči, za tem pa do 80% tolikokrat, dokler se več ne dajo polniti.

Polnilec alkalnih in NiMH baterij je najboljši izbor ne samo za prihranek pri nakupu, ampak z njim pomagate tudi okolju.

Izdelek so testirali tudi pri reviji Monitor
 

Več