Splošno je znano, da je MUMIE izredno močan biostimulator, in sicer 3,5 krat bolj učinkovit kot znameniti “ŽEN-ŠEN”. S svojim širokim razponom delovanja povečuje fiziološko aktivnost tako posameznih organov, kakor tudi celotnega sistema v organizmu.
Ima močno baktericidno sposobnost (svojstvo), podobno kot antibiotiki, aktivira celotno presnovo, povečuje vzdrževanje eritrocitov, levkocitov in hemoglobina v krvi, stimulira izločevanje škodljivih snovi iz organizma. MUMIE krepi izločanje želodčnega soka, povečuje bio-električno aktivnost srca. Pomaga pri vnetjih, pospešuje zaraščanje prelomov kosti, ožganin, različnih ran ter odrgnin.
V svoji sestavi MUMIE vsebuje 28 kemijskih elementov, 30 makromikroelementov, 10 kovinskih oksidov, 6 aminokislin, vrsto vitaminov, eterična olja, čebelji strup in ostale substance. Ta zapletena sestava izredno blagodejno vpliva na celotno delovanje organizma, posebaj pa na posamezne organe.
Adaptogena zaščitna svojstva MUMIE: odstranjuje utrujenost, vsesplošno krepi organizem, povrne izgubljeno moč in energijo, hkrati pa deluje antiseptično in dezinfektično.
 

Zgodovina Mumie:

Prve omembe MUMIE so stare več kot tri tisoč let. MUMIE ni bilo znano le v Babilonu, Perziji in Egiptu, temveč tudi v Grčiji, Rimu, zagotovo pa v Aziji. Sama beseda MUMIE (včasih jo imenujejo tudi kot Mimio, Mumjo, Mumijo, Mumyo, Mumiyo…) ima verjetno svoj izvor v grščini, kjer pomeni "Ohranjalec telesa". To je ime, ki se najbolj pogosto uporablja v zahodni civilizaciji.

Tibetanci MUMIE imenujejo Brogshaun - v prevodu gorska nafta, Indijci Shilajit, V Arabskem svetu pa MUMIE označujejo kot Chafiz-al-Adzsod ali Arakul dzibal - gorski znoj.

Že stari Sumerci so MUMIE uporabljali kot zdravilno sredstvo. O MUMIE so pisali tudi v Vedas - indijskih svetih knjigah. Pogosto je omenjeno v medicinskih spisih kot so: Susruta-Samhita, Ccaraka-samita ter v Kitajski knjigi medicinskih problemov. Skrivnost MUMIE in njene uporabnosti so od nekdaj ustno prenašali iz roda v rod samo v premožnih zdravniških družinah.

MUMIE je moč najti v delih Aristotela, ki je raziskoval vpliv na ljudi in hkrati zapisoval različne načine uporabe tega čudovitega sredstva. Omenjeno pa je tudi v delih Aristotelovega učenca Aleksandra Velikega in drugih (Shirasi, Tabib).

Tudi v cerkvenih krogih so zelo dobro poznali (in še vedno poznajo) MUMIE. Pa tudi najbolj znani srednjeveški predstavniki medicinske znanosti kot so bili Avicena, Paracleus, Agricola, Quiricus, Servet in ostali so poznali MUMIE in ga seveda tudi uporabljali.

Navodila

(v primeru, da imate originalno pakiranje iz Rusije- 5g)

V 14 žlic prekuhane in ohlajene vode damo en zavitek (5g) mumije. V roku dveh ur (približno) se smola stopi.

Zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem popijemo 1 žlico raztopine. To ponavljamo 7 dni, dokler ne popijemo  vse raztopine. Postopek ponovimo 4 krat. Potem imamo en mesec pavze in če je potrebno, lahko jemanje ponovimo.