Že zelo zgodaj so japonski znanstveniki odkrili, da ima etanolski izvleček iz listja močne antitumorne lastnosti, predvsem pri sarkomu. Raziskave so se začele leta 1988 in leta 1992 so objavili več študij o koristnosti te rastline. Leta 2003 pa so raziskovalci v Novi Karolini odkrili še tri substance v listju, ki so tudi izkazovale močne antitumorne lastnosti. Te substance so poimenovali casearvestrin A, B, C. V laboratorijih so jih testirali na rakastih celicah v pljučih, debelem črevesju in materničnem vratu. Vse tri substance so bile toksične za te celice tudi v zelo mahjnih količinah.

Raziskave so nato nadaljevali v Braziliji. V dveh objavljenih študijah prvo iz leta 1990 so pokazali, da je rastlina koristno delovala v debelem črevesju, pri tem pa ni zmanjšala vrednosti pH. Deset let kasneje so objavili drugo študijo, kjer so dokazali koristnost rastline pri vseh vrstah ulkusa, tudi tiste, ki jih je povzročila H. pyroli. Ekstrak iz listov je bil uspešen tudi pri vnetjih in zastrupitvah z bakterijami Bacillus cerus in B. subtilis, ne pa tudi pri Staphylococcus, Streptoccoccus in E. coli.