Hydrazine sulphat je v 60tih letih prejšnjega stoletja začel uporabljati Dr. Joseph Gold , takrat direktor Syracuse Cancer Research Institute, New York.

Otto Warburg, Nobelov nagrajenec za medicino iz leta 1931, je prvi odkril, da imajo rakaste celice drugačen energijski metabolizem kot navadne celice. Maligne celice so anaerobne –proces je anaerobna glikoliza – glukoza kot gorivo za rakaste celice in mlečna kislina kot stranski produkt. Mlečna kislina se nato prenaša v jetra, kjer se pretvarja nazaj v glukozo. Ta proces zopet zahteva veliko energije. PH rakastih celic je zaradi velikih količin mlečne kisline kisel, telo postaja zmeraj bolj utrujeno. Pri anaerobnem procesu se porabita samo 2 mola ATPja (adenosin trifosfat) na en mol glukoze –pri aerobnem procesu zdravih celic pa se porabijo 38 moli. To pomeni, da rakaste celice izkoristijo samo 5 % razpoložljive energije, ki pride s hrano, zato rak v bistvu troši (zapravlja) energijo in pacient postaja zmeraj bolj utrujen, izčrpan in podhranjen, kar pripelje do kaheksije. 

Več o tem na spletni strani:

http://www.alternativehealth.com.au/Articles/sugar_&_cancer.htm

Skratka rakaste celice fermentirajo glukozo, pri tem porabijo ogromno energije, kot stranski produkt se tvori mlečna kislina, ki jo jetra pretvarjajo nazaj v glukozo, pri tem se zopet porabi ogromno energije – krog izgube energije je tako zaključen. Povrh vsega pa rakaste celice začnejo krasti glukozo normalnim celicam, ki začnejo stradati, pride do podhranjenosti in do tedaj zdrave celice začnejo odmirati. Bistveno pri tem je, da se krog porabe energije prekine, najlažje je to v jetrih. To običajno naredijo s hidrazin sulfatom (blokira ključni encim v jetrih, ki omogoča pretvarjanje mlečne kisline v glukozo) ali cezijevim kloridom. Pacient pri tem pridobi na teži in poveča se mu lastna energija. Zraven pa tumor neha rasti in v času izgine.